Veleposlaništvo RS Moskva /Gospodarsko sodelovanje /Ostale države Centralne Azije /

Ostale države Centralne Azije

Veleposlaništvo RS v Moskvi pokriva države Centralne Azije (Kazahstan, Uzbekistan, Turkmenistan, Kirgizijo in Tadžikistan) nerezidenčno, kar zaradi oddaljenosti in specifičnosti trgov predstavlja določene omejitve pri izvajanju nalog s področja gospodarske diplomacije v omenjenih državah. 

 

Uzbekistan

Dvostransko gospodarsko sodelovanje ostaja še vedno dokaj skromno, čeprav je Uzbekistan drugi največji trgovinski partner Slovenije v regiji Srednje Azije. Leta 2014 se je blagovna menjava (v primerjavi z 2013) povečala, saj je znašala 33,5 milijona evrov, kar predstavlja 18,6% rast. Povečala sta se tako slovenski izvoz (na 33,1 milijona evrov, 17,8% rast), ko tudi uvoz iz Uzbekistana (363 tisoč evrov, 327% rast). Slovenija še naprej beleži občuten presežek v trgovinski bilanci, čeprav obstaja interes za povečanje uvoza iz Uzbekistana surovin (barvne in redke kovine).

Institucionalno sodelovanje je dokaj skromno, saj med državama ni rednega kontinuiranega gospodarskega dialoga. Z namenom vzpostavitve novih stikov in proučitve možnosti poglobitve gospodarskega sodelovanja je bila marca 2014 organizirana izhodna gospodarska delegacija Slovenije, ki jo je vodil veleposlanik Republike Slovenije. Tekom poslovnih srečanj so slovenska podjetja uspešno vzpostavila kontakte s partnerskimi (tudi vladnimi) institucijami Uzbekistana, pri čemer se na določenih področjih kažejo konkretne možnosti za gospodarsko sodelovanje.

 

Druge države Centralne Azije

Z drugimi državami Centralne Azije (Turkmenistanom, Kirgizijo in Tadžikistanom) so bilateralni gospodarski odnosi skromni, saj je skupna blagovna menjava s temi državami v letu 2014 znašala okoli 30 mio evrov. Omenjene trge v prvi vrsti zaznamuje zaprtost gospodarskega sistema ter nizka kupna moč prebivalstva. Največ priložnosti se pojavlja v javnem sektorju (predvsem infrastrukturni projekti) ter hidroenergiji (Kirgizija in Tadžikistan).

S Turkmenistanom je bil ob robu obiska predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja v Ašgabadu julija 2014 podpisan sporazum o gospodarskem sodelovanju, na podlagi katerega je bila ustanovljena medvladna komisija za gospodarsko sodelovanje. Njeno prvo zasedanje je potekalo januarja 2015 v Ljubljani, naslednje pa je predvideno v letu 2016 v Turkmenistanu. Priložnosti za okrepitev gospodarskega sodelovanja obstajajo na področju informacijsko-komunikacijskih tehnologij, energetike, elektrotehnične industrije, strojne industrije, industrije bele tehnike, logistike in transporta, gradbeništva, farmacevtike, kmetijstva in turizma.

 

Poslovno okolje

Poslovno okolje večine držav Centralne Azije je s slovenskega zornega kot precej zahtevno, kar je predvsem pogojeno z oddaljenostjo in težko dostopnostjo tržišč, logističnimi težavami, ki nastopajo tudi zaradi slabe infrastrukture znotraj držav in precejšnjih razdalj, ki jih je potrebno fizično premagovati ter dokajšnjo nerazvitostjo pravnega okolja, pogostimi spremembami zakonodaje s področja poslovanja ipd. Ker so gospodarski sistemi v regiji še vedno državno regulirani je za učinkovit vstop na trg ključna vzpostavitev učinkovitih in dobrih odnosov z državnimi oblastmi na državnem in lokalnem nivoju.